Iz dneva v dan
v glavi več vprašanj imam.
Kam? Kako? Zakaj? in Kje?
Nihče ne ve.
Ramena so otrdela
pod bremeni neizprosnih dni.
Vse kar v sanjah sem skrojila,
Usoda je razblinila
in moje sanje povozila.
Sedaj tavam, iščem, se mirim.
Skušam mirno in previdno,
vendar sape ne dobim.
Valovi butajo me v skale
zdaj sem, zdaj tja.
Kje je zame moj zaliv, moj raj?
Kdaj in s kom? Kako? Zakaj?
Utrujena, potrta, na koncu z močmi.
Čeprav sem močna in odločna
potrebujem nekoga,
da z mano sanje zaživi.
