Duhovnost je tako
zakomlicirana zadeva pa vendar del vsakega človeka, če se je želimo zavedati
ali ne. Še vedno nekaj manjka, nekako nisi izpopolnjen, nekaj tišči in iščeš in
vrtaš in vztrajaš v iskanju tistega »nekaj«. Ampak kaj je to »nekaj«?
|
Jezus |
|
angel varuh |
Prepusti življenje
v Božje roke, zaupaj Jezusu, nevidnim silam, energijam, vilinskim bitjem, zakonu
privlačnosti? Kaj pa angeli, čakre, meditacija in karma, feng shui in podobne teorije? Kaj je res tisto »pravo«?
|
meditacija |
|
zakon privlačnosti |
|
čakre |
|
Feng shui |
Ok. Odrasla sem
in ne verjamem v pravljice. Vilinska bitja? Lepo te prosim!
Ja »nekaj« pa
vseeno obstaja kar drži ta svet skupaj. Bog… njegov obstoj- verjamem v Boga,
vsemogočnega. Ampak ko berem Sveto pismo je še vedno toliko stvari, ki so zame
osebno le zgodbice, katerim pač ne morem razumet niti dojeti, da bi lahko bilo napisano resnično. Kaj pa vse znanje, teorije evolucije, ki so nam jih vcepali v glavo v šolah?
Toliko je
zagovornikov in istočasno nasprotnikov vsake teorije. Ampak se zopet vrnem h
vprašanju, kaj je tisto pravo? Kako naj zadovoljim to potrebo po duhovnosti, to
praznino? Kdaj se bo končalo iskanje?
Želim si, da bi lahko res trdno vrjela. Saj odločila sem se že pred nekaj leti in vrjamem v Boga. Želela bi si le neko potrditev, "dokaz", nekaj oprijemljivega. Želim si doživeti ti Božji dotik in ne da se počutim kot odpadnik kamorkoli se obrnem. Tako pa je vse polno alternative- new age teorij, ki "zavajajo", ponujajo med in mleko. To potem privede do različnih razmišljanj, ker zopet začneš iskati in se zadovoljevati s tistim morda neresničnim. Kdo pa ve kaj je resnično? Famozni stavek: "Kaj gre lahko narobe, če sam kreiram svoje življenje? Nič" Vzeti življenje v svoje roke, voditi ga kot si želiš, zaupati in misliti pozitivno, fikcija nečesa, pretvarjati se, da željeno že imaš in se bo zgodilo. Ja, res deluje. To vem iz izkušenj. Strahovi so le iluzija, strah je zlo. Pa vendar obstaja! In z razmišljanjem negativnega samo privlečemo negativnost, pa naj bodo to sile, energije, situacije... kakorkoli. Izkušnje so mi dale vedeti, da vse te teorije duhovnosti držijo. Vsaka po svoje ima svoj prav. Ampak še vedno nikjer se nisem počutila "doma". Toplo, prijetno, brez strahu, z zaupanjem, mirom v srcu, izpolnjeno od znotraj.
Življenje pač. Polno
vzponov in padcev. Polno iskanja lepšega in boljšega. Iskanje domačnosti tudi in predvsem na duhovnem nivoju. Ko je duhovnost na mestu, se vse ostale stvari odvojajo v pravo smer.
Prijeten vikend!